Alter_Ego

Živjo  

Moje težave sicer niso tako hude kot od nekaterih punc tukaj, pa vseeno.
Leto nazaj sem si začela zapisovati vse natančno, koliko in kaj sem pojedla (taka obdobja sem imela že več let nazaj, pa nisem vztrajala). Pred 10 meseci pa poleg zapisovanja še tehtati hrano do grama natančno in jo ful omejiti, zraven pa še noro telovaditi. To mi je uspevalo 2 meseca (so me že vsi prepričevali, da naj bi imela prenizko težo, da sem preveč shujšala, da to ni v redu in bla bla bla), nato pa izbruh, pojedla sem vse, kar sem lahko. Naslednji dan sem mislila, da bom umrla, ker me je vse tiščalo. In prenajedanje se je začelo ponavljati ...

V tem obdobju stradanja- prenajedanja sem poskušala bruhati, malo bruhala, pa mi je šlo še 2 dni potem na bruhanje, pa nisem več vztrajala. Razmišljala sem o odvajalih, pa sem medtem, ko sem iskala inf. katere kupiti in kako jih uporabljati, naletela na polno odsvetovalnih nasvetov, tako da sem še zdaj skeptična ali naj jih kupim ali ne ...

V glavnem počutim se kot zadnja budala, bebec, tepec, najgrši človek. Enkrat sem ful žalostna in se jokam cel dan, drugič furam safr in se počutim kot drek, razmišljam, kako bi si kupila pico in sladkarije in se nažrla in se vrgla po vlak. Kdaj tako razmišljam o hrani, kako bi jaz to jedla, da skos živčno iščem po celem stanovanju, kam je mami skrila čokolado, piškote ipd. zadeve. Hrana mi je, ko se prenajedam tako zanič, ampak jaz še kar jem in jem in se ne ustavim. Ok je samo, ko stradam (recimo danes).


Se pa zdravim s terapijami. Pa mi je ok zaradi drugih težav (ne zaradi hrane), ker me tam pač razumejo. Si pa ne želim hoditi zaradi enega razloga- da me bodo prepričali, da moram normalno jesti in se sprejemati kakršna sem. Jaz se ne želim sprejemati debelo ...  

Najlepša hvala

welcome
nihanja so umm... da se lepo izrazim sranje, ampak kaj čmo.
glede na to da si napisala da si skeptična zarad odvajal ti bom samo reklaNE DOTIKEJ SE JIH. kot prvo ne shujšaš z njimi, hrana ne gre iz telesa (oz je že prebavljena), napihnjen si in maš trebuh ko nosečnica, krči so ubijalski, pa še prebavo ti uničjo... men so jo...
na terapije kr pridno hodi, ker si zaslužiš boljše kot maš sedaj.
glede hrane pa.... ti priporočam da ješ redne obroke. recimo samo da vem kako je, ko se po dnevih stradanja nažreš ko da neboš nikol več vidu hrane   jej redno pa magar če po malo in se boš izognla prenajedanju
good luck   

Hvala Saj jaz bi jedla redno, pa ne morem. Ne vem, kako si to mislila redno (normalno???), ampak res ne vem več koliko naj pojem, da bi bilo normalno. Pa tudi če bi, se tega ne bi zmogla in ne bi želela držati, ker nočem jesti tako kot prej, ker se nočem še bolj zrediti, ampak shujšati.

Jem pa 1x - 2x na dan. In takrat veliko. Danes sem recimo, ko sem prišla domov 350 g jabolk in po 1 uri še 100 g cvetače.

misnla sm na način da večkrat poješ mal... npr jabolko, za kosilo zelenjavo in manjši kos mesa, za večerjo solato. v tem smislu

aja stupid me a veš kaj sem ugotovila že kar nekaj časa nazaj? da če jem po malo večkrat na dan, ful več pojem, kot če jem 1-2x na dan. če bi recimo zjutraj pojedla jabolko, bi sigurno še zravn neki stvari pojedla (ker se ne morem ustavt), potem ko bi prišla domov bi spet jedla velik in potem še enkrat. in bi blo velik hrane to ... zato pa pač ne jem dokler ne pridem iz šole, ker če sem v šoli se pač lahko prisilim, da ne jem (ker nimam naročene malice- ful je zanič, in naj bi si nosila od doma, ampak si ne, če si pa že pa ne pojem). tko mam pa ful probleme med vikendi, ker ni šole in jst samo jem cel dan