Masokar

Zivjo! Tu gor sem prijavljena ze par tednov, ampak sem si sele pred kratkim vzela cas da se poglobim v ta forum, uredim svoj profil in predstavim. Glavni razlog da sem se odlocila pridruziti temu forumu je, ker se o takih stvareh ne morem pogovarjati z nikomer brez strahu da bi me sogovornik obsojal. Predvsem pa (tako kot vsi ostali clani) potrebujem podporo in nek obcutek varnosti, da nisem v tem sama. Ceprou do prihoda v gimnazijo sploh nisem vedla kaj so sploh motnje hranjenja, sem bila ze v osnovni soli zelo nagnjena k podobam izjemno suhih deklet, najbrz zato ker sem bila tudi sama naravno izjemno suha (v 9.razredu 37kg kljub temu da sem zivela od junk food-a). Tezav s hrano nisem imela vse do prehoda iz osnovne sole v gimnazijo, takrat sem bila prvic spolno zlorabljena. Skupina fantov se je pravla name, zvleki so me nekam kjer ni bilo nikogar in me prisilili da sem se popolnoma slekla. Ce sem ugovarjala, so dosegli svoje z nasiljem. Na zalost sem bila od takrat se mnogokrat zlorabljena, nazadnje leto nazaj od druzinskega clana. V vseh teh letih se je v meni razvil strah pred oblinami, ki naj bi bile objekt moskega pozelenja in vse odkar sem bila prvic zlorabljena, strmim k child-like telesu, s cim manj oblinani da me moski ne bi prevec seksualizirali. Bruhanje je postal refleks, od katerega sem postala odvisna. Ne le da sem s tem izpraznila zelodec, ko sem koncala, sem se vedno pocutila ponosno in utolazljivo. Tako sem se navadla bruhat tudi ko sem se psihicno slabo pocutila, ker sem na koncu vedno cutila tolazbo, ugodje, varnost in neko prijetno utrujenost. Zaradi vecletnega bruhanja sem zacela opazat posledice in se odlocila da sprobam water-fasting in minimalen vnos kalorij. Zelo rada se omejujem s hrano tudi zato, ker je moje ziljenje en sam kaos na katerega tezko vplivam in se bolje pocutim ce imam vsaj kontrolo nad tem kaj pojem. Upam da mi do poletja rata, zaradi nizke visine se na meni zelo hitro pozna vsaka izguba/pridobitev kilograma. Tudi ostalim puncam zelim vso sreco na tej poti!

Dobrodošla na forumu Res mi je žal, da si doživela vse te travme, prav jezna sem na ljudi, ki se izživljajo in zlorabljajo druge, še posebej otroke Želim ti vse dobro naprej in upam, da boš tu našla tolažbo in z njo novo družbo, varnost in zaupanje. Smo s tabo in te podpiramo, kadarkoli se lahko obrneš na nas  
Vsak dan je borba, ne nehat verjet vase